V sklopu praznovanja 70-letnice je založba Družina v sredo, 4. maja, gostovala na Koroškem: na Prevaljah so odprli razstavo ilustracij iz otroške revija Mavrica, zatem pa v pogovoru s prevaljskim rojakom škofom Maksimilijanom Matjažem govorili o knjigi Iz Besede, ki jo je Družina izdala ob njegovem posvečenju.

Po odprtju razstave je bil – tudi to na pobudo in v organizaciji Mohorjanov, nekdanjega predsednika Jožka Kerta in aktualne predsednice Zlate Lodrant, v dvorani Družbenega doma še pogovor s celjskim škofom Matjažem. V prvem delu sta z novinarko Družine Ksenjo Hočevar predstavila knjigo Iz Besede, ki je izšla pri založbi Družina, v drugem delu pa se je domačin dr. Jurij Gorjanc s škofom pogovarjal o spominih na Prevalje, pa tudi o skrbi za zdravje, o papežu Frančišku in sinodalnem dogajanju. (vir: Družina)

Foto: Jože Potrpin

Nekaj poudarkov iz škofovih besed:

• Beseda v Svetem pismu je živa stvar, je odraz osebe, odraža tistega, ki govori.
• Naslovnica knjige in škofovski grb sta nastala na podlagi odlomka iz Janezovega evangelija: »Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umrje, ostane samo, če pa umrje, obrodi obilo sadu.« Odlomek se zaključi s stavkom Oče, poveličaj svoje ime, kar je njegovo škofovsko geslo.

• Osmerokraka zvezda odpre osmi dan – življenje, ki ga prejmemo pri krstu. To je Božje življenje, ki ga grob ne uniči. To življenje je neuničljivo, ker je ljubezen treh svetih Oseb in je tako absolutna, celostna, da je nič ne more uničiti. Zato so tri zvezde simbol treh Božjih oseb, ki v svoji edinosti razodevajo enega samega Boga.
• Rdeča barva je barva Boga. Spominja na kri, v krvi pa – po Tretji Mojzesovi knjigi – prebiva življenje vsakega živega bitja. To življenje je dar Boga Očeta.
• Rana razodeva način bivanja Boga, ki je tako ljubil svet, da je dal svojega Sina v roke ljudem, ko smo bili še njegovi sovražniki. V to rano je položeno pšenično zrno, ki vzklije. Poganjek je občestvo oseb po podobi svetih treh Oseb. To je Cerkev.
• Oče poveličuje svoje ime v Sinu, ko se daruje in z darom ljubezni razodene smisel smrti.

• Papež Frančišek postavil je akcente drugam, na periferijo.
• Sinoda je papeževa daljnovidnost: Da o poslanstvu Cerkve temeljito razmišljamo. Stare strukture se nam lomijo – kako naj živimo naprej?
• Nad duhovnim poklicem nima nihče oblasti: ne škof, ne starši, ne človek sam. Poklic se zgodi, v poklic Nekdo pokliče.
• Cerkev je povsod tam, kjer je krščen vernik – v krstu je zajeta skrivnost vseh zakramentov.
• Cilj Cerkve ni masa, ampak pričevanje z dajanjem okusa, okusa po novem življenju.
• Prispodoba soli ruši naše predstave o masovnem krščanstvu. V Božjem načinu vera ne spreminja z močjo, ampak z okusom. Sol daje okus.
• Novo življenje se začne, ko se osvobodimo skrbi zase in vstopimo v logiku daru.

Foto: Tatjana Splichal

✍🏻 Več lahko preberete v članku Družina.

📷 Fotografije: Jože Potrpin