Zgodovina

Gora Oljka se prvič omenja v 13. stoletju kot ‘Križna gora’. Že od sredine 17. stoletja je na vrhu gore gotovo stal velik križ, od leta 1753 naprej pa tudi kapela sv. Jošta in sv. Neže. Gora je že takrat privabljala številne romarje, ki so želeli, da se na tem mestu zgradi večja, zidana cerkev. Leta 1754 je bila sklenjena pogodba med šoštanjsko gospodo, ki je darovala del svojega ozemlja, in Malteškim viteškim redom na Polzeli, ki se je s pomočjo zemlje in materiala. ki ga je za novo cerkev daroval kmet Urban Pižorn, lotil gradnje nove cerkve. Gradnja je potekala od leta 1754 do leta 1757 pod vodstvom komendatorja Janeza Nepomuka Mayerja. Cerkev je takoj privabila mnogo romarskih shodov, ki pa so bili z Jožefinsko reformo prepovedani, cerkev pa z odlokom leta 1788 celo zaprta. Cerkev je ‘preživela’ tudi več nesreč, saj je leta 1837 v zvonik udarila strela. Udar je stopil zvonove, zgorela pa sta tudi ostrešje in zvonik. Leta 1932 je ves leseni del cerkve v požaru ponovno pogorel.

Arhitektura

Cerkev je zgrajena na živi skali in deloma na umetno izravnanem svetu. Zidana je v baročnem slogu ter je 21 metrov široka in 32 metrov dolga. Zaključujeta jo dva veličastna, 38 metrov visoka zvonika. Pod cerkvijo so zgradili tudi podzemno svetišče z Božjim grobom. Osnovna arhitektura cerkve se nikoli ni spreminjala, je pa bilo vanjo z leti dodane nekaj opreme. Stranska oltarja sta klasicistična in sta bila v cerkev dodana v 19. stoletju. Na levem stranskem oltarju je slika Rožnovenske Matere Božje in kipa sv. Ane in sv. Rozalije. Na desnem stranskem oltarju pa je slika Janeza Nepomuka in kipa sv. Antona Puščavnika ter Frančiška Ksaverja. Ob desnem stranskem oltarju visi znamenita slika Fortunata Berganta: Kristusov krvavi pot v vrtu Getsemani. Ob levem stranskem oltarju je prižnica, ki je polna svetopisemskih prizorov. Na zunanji ograjeni steni so kipi cerkvenih učiteljem in štirih evangelistov, na vratih prižnice je prikazan Jezusov krst v reki Jordan, na strehi prižnice pa je upodobitev Jezusovega spremenjenja na gori Tabor. K opremi cerkve spadajo tudi trije zvonovi iz leta 1924.

Notranjost spodnjega svetišča – oprema

Sprva je bilo spodnje svetišče urejeno kot Božji grob s sedmimi kipi, v letih 1899-1900 pa je bila kripta popolnoma restavrirana. Danes je v osrednjem delu urejen Božji grob s kipi Jezusa, Marije, apostola Janeza in Marije Magdalene. Levi oltar je posvečen Lurški Materi Božji, desni pa Srcu Jezusovemu. Posebnost svetišča so v debel omet vloženi svetli kamni, ponekod celo kosi stekla.

Redna vsakoletna bogoslužja na Gori Oljki

• cvetna sobota – križev pot od cerkve sv. Nikolaja na Vimperku do Gore Oljke ob 10.00
• veliki petek – križev pot v cerkvi ob 15.00
• bela nedelja – sveta maša ob 10.30
• praznik Jožefa Delavca – sveta maša ob 10.30
• prva nedelja v maju – sveta maša ob 10.30
• binkoštna nedelja – sveta maša ob 10.30
• dobriška nedelja – sveta maša ob 10.30
• križeva nedelja – sveta maša ob 10.30
• rožnovenska nedelja – sveta maša ob 10.30
• zahvalna nedelja – sveta maša ob 10.30
• sveti večer – polnočna sveta maša ob 24.00

Romarji ste na Gori Oljki vedno dobrodošli.