Po legendi se je rodila v drugi polovici 3. stoletja v Antiohiji. Njena dojilja jo je od rojstva vzgajala v krščanski veri. Ko je oče opazil, da zavrača poganske bogove, jo je prijavil oblastniku Olibriju. Ta jo je poskušal odvrniti od krščanske vere in se hotel z njo poročiti. Ker ga je zavrnila, jo je dal žgati z baklami, obesiti za lase in bičati. V zaporu naj bi se ji ponoči prikazal zmaj in jo hotel požreti. Naredila je križ in zmaj je izginil. Rane, ki jih je dobila pa bi se naj naslednji dan čudežno zacelile. Mnogo ljudi se je po tem dalo krstiti, zato je prefekt ukazal, naj Marjeto obglavijo.

V srednjem veku je veljalo, če je bilo vreme pred Marjetinim lepo, se je na njen dan začela žetev. Pregovor namreč pravi: ‘Če na Sv. Marjete dan deževalo bo, težko boš pod steho spravil seno’.

Goduje 20. julija, je zavetnica kmetov, devic, dojilj, deklet, porodnic, žena; pri težkih porodih, proti nerodovitnosti, proti boleznim obraza in ranam; za rodovitnost, priprošnjica v stiski.

Ime Marjeta najverjetneje izhaja iz latinskega oz. grškega imena Margarita, ki pomeni ‘biser‘. Drugo ime zanjo je Marina, izpeljanka iz latinske besede marinus, kar pomeni ‘morski’.